Osnova za spremembo vpisa v zemljiškem katastru in katastru stavb je ELABORAT GEODETSKE STORITVE.
Meja parcele se ureja v postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev (postopek urejanja meje), in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (postopek evidentiranja urejene meje). Rezultat postopka urejanja meje je elaborat ureditve meje, ki predstavlja strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (to je meja, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje. Po dokončnosti odločbe vpiše geodetska uprava mejo v zemljiški kataster kot urejeno mejo. Urejena meja je meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško-katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo.
Če se lastnik oziroma lastniki ne strinjajo s predlagano mejo in le-ta ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike (v nadaljevanju: lastnik), ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da sprožijo sodni postopek ureditve meje. Če lastnik v zakonsko določenem roku 30 dni od vročitve oziroma prejema poziva, ne začne sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, se šteje, da soglaša s potekom predlagane meje in geodetska uprava v skladu s to pravno domnevo odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje. Če lastnik v zakonsko določenem roku začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi.
Upravni postopek se uvede na zahtevo lastnika, kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika parcele, pridobitelja, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje fizična ali pravna oseba je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in odločba sta takse prosti na podlagi 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Meja parcele se lahko spremeni s parcelacijo, v postopku parcelacije, ki ga izvaja geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve. Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.
Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka.
Nove parcele, nastale s parcelacijo zemljišča pod stavbo, se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika zemljišča, lastnika oziroma solastnika stavbe, lastnika oziroma solastnika dela stavbe, imetnika stavbne pravice, pravne ali fizične osebe, ki ima stavbo ali del stavbe v uporabi, ali upravnika stavbe. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko nove parcele evidentirajo tudi na zahtevo upravljavca javnega dobra.
Uvedbo postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti.
Če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec.
Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.
Geodetska uprava odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. Na podlagi dokončne odločbe se v zemljiškem katastru vpiše nov del meje nove parcele kot urejen del meje, razen če se postopek evidentiranja parcelacije opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.
Upravni postopek evidentiranja parcelacije se uvede na zahtevo lastnika parcele oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti:
· elaborat parcelacije oziroma enoten elaborat ureditve meje in parcelacije,
· akt državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, če se parcelacija izvede na podlagi navedenega akta.
Kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije fizična ali pravna oseba, je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in odločba sta takse prosti na podlagi 22. člena ZUT, kadar se postopek uvede po uradni dolžnosti, 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 kvadratnih metrov.
Geodetska uprava po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje z odločbo. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju izravnanega dela meje je grafični prikaz izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami. Po dokončnosti te odločbe geodetska uprava izravnani del meje v zemljiški kataster vpiše kot urejeni del meje ter evidentira spremembe površin.
Postopek evidentiranja urejene meje se lahko izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje. V tem primeru mora biti zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje priložen enoten elaborat izravnave dela meje, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata izravnave dela meje.
Upravni postopek evidentiranja izravnanega dela meje se uvede na zahtevo lastnika.
Zahtevek za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat izravnave dela meje oziroma enoten elaborat izravnave dela meje, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje fizična ali pravna oseba je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in odločba sta takse prosti na podlagi 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za uvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Na zahtevo lastnika parcele se z mejniki označi urejena meja. Na zahtevo lastnika in ob strinjanju lastnikov sosednjih parcel se lahko mejo označi takoj po mejni obravnavi.
Ko zaključite z gradnjo ali dozidavo oz rekonstrukcijo obstoječega objekta, ste skladno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin zavezani vašo stavbo evidentirati v zemljiškem katastru in katastru stavb. Izdelan elaborat za evidentiranje stavbe je predpogoj za pridobitev hišne številke in poleg geodetskega načrta po končani gradnji za uporabno dovoljenje.
Zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo je elaborat za določitev zemljišča pod stavbo ali elaborat za evidentiranje stavbe, ki ga izdela geodetsko podjetje v postopku določitve zemljišča pod stavbo.
Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika in ima stavba po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 - Odločba US) en del stavbe, je potrebno zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Geodetska uprava v tem primeru evidentira zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru, hkrati pa evidentira stavbo v katastru stavb ter izda sklepa o evidentiranju zemljišča pod stavbo in sklep o vpisu stavbe v kataster stavb. Sklepa se vročita vlagatelju zahtevka, lastniku zemljišča in lastniku stavbe, o spremembi podatkov v zemljiškem katastru pa se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
Postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo se smiselno uporablja tudi v primeru, ko se zaradi izbrisa stavbe ali dela stavbe spremenijo podatki o zemljišču pod stavbo.
Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo poda lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, ali upravnik stavbe. Zahtevi za uvedbo postopka za evidentiranje zemljišča pod stavbo je potrebno priložiti elaborat za določitev zemljišča pod stavbo.
Vlagatelj lahko hkrati vloži zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo in zahtevo, da se to zemljišče evidentira kot nova parcela. V tem primeru je zahtevama potrebno priložiti skupen elaborat, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo je potrebno priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, skupen elaborat, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije ali elaborat za evidentiranje stavbe, katere izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Zahtevi za izbris podatkov o zemljišču pod stavbo je potrebno priložiti elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo oziroma zahteve za izbris podatkov o zemljišču pod stavbo fizična ali pravna oseba, je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in sklep sta takse prosta na podlagi 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo oziroma zahteve za izbris podatkov o zemljišču pod stavbo državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in o delih stavb. Strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb je elaborat vpisa stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata je vprašalnik, s katerim se pridobijo podatki za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, kadar v katastru stavb niso vpisani vsi potrebni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb in delov stavb. Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavbe s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi.
Elaborat za vpis stavbe, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/2004 – u.p.b., 92/2005 - ZJC-B, 93/2005 – ZVMS, 111/2005 – Odločba US, 120/2006 – Odločba US in 126/2007) , mora vsebovati izjavo geodetskega podjetja ali projektanta, da je z vsebino elaborata seznanil vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice.
Če zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru ni evidentirano v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – Odločba US) , mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena ZEN. Če stavbi ni določena hišna številka, pa bi po predpisih o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb morala biti, mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za določitev hišne številke.
Če je stavba v lasti enega lastnika in ima stavba po določbah ZEN en del stavbe, je lahko zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb priložen elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.
Geodetska uprava na podlagi zahteve vlagatelja in elaborata za vpis stavbe v kataster stavb odloči o zahtevi. Če zahteva in elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjujeta vse predpisane pogoje, izda geodetska uprava o vpisu poseben sklep in stavbo ter dele stavbe vpiše v kataster stavb.
Če so posamezni deli stavbe po Zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS (Uradni list RS, št. 47/2003 – u.p.b. in 58/2003 – ZZK-1) vpisani v kataster stavb, se stavba vpiše pod pogoji in na način, ki so določeni za vpis stavbe v kataster stavb.
Upravni postopek vpisa stavbe v kataster stavb se uvede na zahtevo investitorja gradnje, lastnika parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnika stavbne pravice, lastnika stavbe ali dela stavbe, uporabnika stavbe ali dela stavbe ali upravnika stavbe.
Če je bila stavba zgrajena pred uveljavitvijo ZGO-1, se upravni postopek vpisa stavbe v kataster stavb uvede na zahtevo katere koli osebe, ki izkaže pravni interes, če gre za stavbo, ki ima več delov stavbe; če gre za stavbo, ki ima en del stavbe, se upravni postopek lahko uvede na zahtevo lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, ali imetnika stavbne pravice.
Zahtevo za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb ali elaborat za evidentiranje stavbe, ki ju izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev ali projektant.
Spremembe podatkov v katastru stavb se lahko izvedejo, če so stavba in deli stavb vpisani v kataster stavb in če so lastniki stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo.
Za spremembo podatkov katastra stavb se šteje:
Strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka spremembe podatkov katastra stavb je elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata je izpolnjen vprašalnik, s katerim se pridobijo podatki za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, kadar v katastru stavb niso vpisani vsi potrebni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb in delov stavb v naravi. V postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb mora geodetsko podjetje ali projektant opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja, pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. Če spremembe podatkov, vpisanih v kataster stavb, vplivajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo.
Geodetska uprava na podlagi zahteve vlagatelja in elaborata spremembe podatkov katastra stavb v skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o zahtevi. Obvezna sestavina zahteve za izbris stavbe iz katastra stavb je tudi navedba razloga za izbris stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb. Ob zahtevi za izbris stavbe ali dela stavbe mora vlagatelj vložiti tudi zahtevo za izbris podatkov o zemljišču po stavbo, če ima stavba hišno številko, pa tudi zahtevo za ukinitev hišne številke v registru prostorskih enot. Zahtevi za spremembo številk stanovanj in poslovnih prostorov se priloži primerjalni seznam, ki za vsako stanovanje ali poslovni prostor izkazuje podatke o številki dela stavbe ter podatke o stari in novi številki stanovanja ali poslovnega prostora.
Če zahteva in elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjujeta vse predpisane pogoje, izda geodetska uprava odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb. O spremembi številke stavbe ali številke dela stavbe, geodetska uprava izda potrdilo.
Upravni postopek spremembe podatkov katastra stavb se uvede na zahtevo lastnika stavbe ali dela stavbe, imetnika stavbne pravice ali upravnika stavbe najpozneje v 30 dneh po izvedenih spremembah. Postopek izbrisa stavbe ali dela stavbe se uvede na zahtevo lastnika parcele, na kateri je stala stavba, lastnika stavbe ali dela stavbe, državnega organa, lokalne skupnosti ali po uradni dolžnosti.
Zahtevo za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev ali projektant, in dovoljenje pristojnega organa, kadar je le-to predpisano z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali z drugim zakonom.
Kadar je vlagatelj zahteve za spremembo podatkov katastra stavb fizična ali pravna oseba je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 – u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR. Vloga in odločba sta takse prosti na podlagi 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za spremembo podatkov katastra stavb državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Nova izmera je postopek urejanja mej na območju, ki zajema najmanj deset parcel, ali na območju, večjem od treh hektarov, ki ga izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve za celotno območje nove izmere. V postopku nove izmere geodetsko podjetje izdela elaborat nove izmere, ki je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja nove izmere, v katerem se evidentirajo urejene meje. Pogoj za izvedbo nove izmere in postopka evidentiranja nove izmere je, da se v novi izmeri za najmanj polovico parcel na območju nove izmere soglasno ugotovi vsaj del meje parcele. Postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave naročnika nove izmere. Evidentirajo se samo meje, o poteku katerih lastniki soglašajo in ki se ne razlikujejo od mej po podatkih zemljiškega katastra.
Upravni postopek evidentiranja nove izmere se uvede po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave naročnika nove izmere.
Prijava za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Prijavi je potrebno priložiti elaborat nove izmere, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj prijave za uvedbo postopka evidentiranja nove izmere fizična ali pravna oseba, je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in odločba sta takse prosti na podlagi 22. člena ZUT, kadar se postopek uvede po uradni dolžnosti, 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj prijave za uvedbo postopka evidentiranja nove izmere državni organ, in 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj prijave organ samoupravne lokalne skupnosti.
Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice, in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele. Komasacija se izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija. Pogodbena komasacija je komasacija stavbnih in/ali kmetijskih zemljišč, ki se izvede na podlagi pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni.
Nove parcele, nastale s pogodbeno komasacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo enega od podpisnikov pogodbe o komasaciji. Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije je potrebno priložiti elaborat pogodbene komasacije, ki ga izdela geodetsko podjetje, in pogodbo o komasaciji. Zahtevi se priložijo tudi izjave vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s pogodbeno komasacijo, in da se z njimi strinjajo. Evidentiranje pogodbene komasacije ni dopustno, če meja oboda komasacijskega območja ni urejena.
Če zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije in elaborat pogodbene komasacije izpolnjujeta vse predpisane pogoje, izda geodetska uprava v skrajšanem ugotovitvenem postopku odločbo o evidentiranju pogodbene komasacije. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju pogodbene komasacije je grafični prikaz parcel po opravljeni pogodbeni komasaciji. Dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah. Od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči.
Upravni postopek evidentiranja pogodbene komasacije se uvede na zahtevo enega od podpisnikov pogodbe o komasaciji.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat pogodbene komasacije, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev, pogodbo o komasaciji ter izjave vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s pogodbeno komasacijo, in da se z njimi strinjajo.
Vloga in sklep oz. odločba so takse prosti na podlagi 11. točke 28. člena Zakona o upravnih taksah – ZUT(Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007).
Sprememba bonitete zemljišča se določi v postopku spremembe bonitete zemljišča, ki ga izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve, v zemljiškem katastru pa se evidentira v postopku evidentiranja spremembe bonitete zemljišča.
Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja spremembe bonitete zemljišča je elaborat spremembe bonitete zemljišča. Elaborat izdela geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve v postopku spremembe bonitete zemljišča. Strokovna dela za izdelavo elaborata izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom za bonitiranje.
Geodetska uprava evidentira spremembe bonitete zemljišča in o tem izda sklep, ki ga vroči vlagatelju zahteve.
UUpravni postopek evidentiranja spremembe bonitete zemljišča se uvede na zahtevo lastnika zemljišča.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat spremembe bonitete zemljišča, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje spremembe bonitete zemljišča fizična ali pravna oseba, je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in sklep sta takse prosta na podlagi 22. člena ZUT, kadar se postopek uvede po uradni dolžnosti, 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje spremembe bonitete zemljišča državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru še pet let po uveljavitvi Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006) – t.j. do 24. 5. 2011, podatke o:
Zahtevo za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda lahko vloži lastnik zemljišča. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko sprememba podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu evidentira tudi na zahtevo upravljavca grajenega javnega dobra.
Podlaga za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda je elaborat spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda, ki ga v okviru geodetske storitve izdela geodetsko podjetje. Strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov lahko izvaja kmetijski ali gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom predstojnika geodetske uprave.
Geodetska uprava vpiše spremembe podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu v evidenco zemljiškega katastra, ter o tem obvesti vlagatelja zahteve in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
UUpravni postopek evidentiranja spremembe bonitete zemljišča se uvede na zahtevo lastnika zemljišča.
Zahteva za uvedbo postopka se vloži na Geodetski upravi RS.
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat spremembe bonitete zemljišča, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.
Kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje spremembe bonitete zemljišča fizična ali pravna oseba, je potrebno po Zakonu o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 - u.p.b. in 126/2007) plačati upravno takso:
skupaj v znesku 17,73 EUR.
Vloga in sklep sta takse prosta na podlagi 22. člena ZUT, kadar se postopek uvede po uradni dolžnosti, 1. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve za evidentiranje spremembe bonitete zemljišča državni organ, oziroma 2. točke 23. člena ZUT, kadar je vlagatelj zahteve organ samoupravne lokalne skupnosti.
Vir: spletna stran Geodetske uprave RS: http://www.gu.gov.si/si/uvod_up/
| NUDIMO VAM Geodetske storitve Nepremičnine Projektiranje Inženiring |
O NAS Kje smo Osnovni podatki Pokličite nas Pišite nam |
NE VESTE KAM? Zemljevid strani tel.: 03 / 710 38 10 info@geoprojekt.si |
GEOPROJEKT d.o.o. PE Žalec Šlandrov trg 11, 3310 Žalec PE Slovenske Konjice Stari trg 9, 3210 Slovenske Konjice |