Z dnem 18.6.2011 je pričel veljati 3.g člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zavezuje graditelje objektov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja k plačevanju nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Višina nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč
Na podlagi tega člena mora investitor, ki da vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na svoji parceli, plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt in sicer v znesku, določenim s kvadraturo in bonitetnim razredom zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru.
Ta odškodnina se nanaša na območja kmetijskih zemljišč, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Poleg teh zemljišč se sem umeščajo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo (kamor spadajo tudi stavba zemljišča) in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.
Dejansko rabo svoje parcele lahko preverite na naslovu: http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl , kjer vpišete v iskalno okno ime katastrske občine in številko vaše parcele, ter po prikazu rezultatov kliknete na puščico desno od prikazanih podatkov o vaši nepremičnini. Podrobni podatki, ki jih boste pridobili o vaši parceli, izgledajo tako, kot je prikazano v spodnji tabeli.
OPOZORILO: Glede na izkušnje naših strank prihaja včasih do odstopanj med podatki dejanske rabe, ki je evidentirana v zemljiškem katastru in evidenco dejanske rabe, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo in ki jo uporabljajo tudi upravne enote pri določanju površine, od katere se odmerja višina nadomestila, predvsem tam, kjer je le del parcele opredeljen kot kmetijska raba. Zato vam priporočamo, da preverite skladnost podatkov zemljiškega katastra s podatki v evidenci GERK, do katere lahko dostopate na naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp , kjer si izklopite sloj GERK, vklopite sloj RABA in kot aktivno plast izberite sloj RABA. Če sedaj izvedete Lokacijsko poizvedbo po sloju (7 ikona v orodni vrstici) boste v opisu pod sliko videli, kakšna je dejanska raba vašega zemljišča, evidentirana v evidenci Ministrstva za kmetijstvo. V primeru neskladja s podatki zemljiškega katastra se posvetujte s svojo upravno enoto o tem, katero površino bodo uporabili pri določanju višine nadomestila.
Podrobni podatki o parceli
| VRSTA RABE /KULTURE |
KATASTRSKI RAZRED |
POVRŠINA (M2) |
| Travnik |
5 |
866 |
| |
|
|
| DEJANSKA RABA |
|
POVRŠINA (M2) |
| Kmetijsko zemljišče |
|
866 |
| |
|
|
| NAMENSKA RABA |
|
POVRŠINA (M2) |
| Ni podatka |
|
866 |
| |
|
|
| BONITETA |
|
POVRŠINA (M2) |
| 41 |
|
866 |
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se odmeri na kvadratni meter na podlagi bonitete kmetijskega zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru, in sicer:
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 1 do 20 x 0,05 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 21 do 40 x 0,18 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 41 do 60 x 0,20 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 61 do 75 x 0,22 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 76 do 100 x 0,25 eurov.
Za primer, višina odškodnine zaradi spremembe namembnosti za parcelo v obravnavanem primeru bonitetnega razreda 41, velikosti 866 m2, znaša:
41 × 0.20 = 8.2 EUR/m2 ... torej za 866 m2 skupaj 7101.20 EUR
kar je precejšen dodaten strošek, ki ga boste morali pred gradnjo odšteti v proračun Republike Slovenije.
V podjetju Geoprojekt d.o.o. skupaj z našim strokovnim sodelavcem agronomom na konkretnih primerih naših strank, ki trenutno vlagajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, že iščemo rešitev, ki bo našim strankam omogočila zmanjšanje odmerjene višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Problem rešujemo s postopkom parcelacije (tu je potrebno upoštevati velikost minimalne gradbene parcele ter faktor pozidanosti zemlijšča) in spremembo bonitete zemljišča (na vrednost bonitetnih točk najbolj vplivata relief in globina zemljine). Kadar na parceli že stojijo obstoječi stanovanjski objekti, je mogoče problem reševati tudi z evidentiranjem stavb v zemljiškem katastru in določitvijo pripadajočega dvorišča, ki ima boniteto 0.
Ocenjujemo, da bo mogoče zmanjšati odmerjeni znesek vsaj za polovico, tako da vam priporočamo, da nam pišete na naslov: dejan@geoprojekt.si, kamor nam sporočite svojo parcelno številko in vaše kontaktne podatke, da lahko na konkretnem primeru preverimo, kakšne so opcije za znižanje nadomestila, ki vam ga je odmerila upravna enota.
Odmera nadomestila, plačilo odškodnine in vračilo plačane odškodnine
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje priprave in izvedbe ukrepov kmetijske zemljiške politike iz četrtega in šestega odstavka 1.b člena ZKZ-C in za financiranje izdelave strokovnih podlag iz 3.c člena ZKZ-C.
Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov.
Organ iz prvega odstavka tega člena za namen spremljanja terjatev, obveznosti in vplačil iz naslova odškodnin vzpostavi in vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: številko odločbe o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti, osebno ime in naslov oziroma firmo in naslov investitorja, parcelno številko in katastrsko občino zemljiške parcele, na katero se odškodnina zaradi spremembe namembnosti nanaša, ter znesek in datum vplačila oziroma vračila.
Če investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi pravnomočnega dovoljenja za gradnjo oziroma ne začne z gradnjo objekta, za katerega je odškodnina zaradi spremembe namembnosti plačana, ima pravico v enem letu od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi dovoljenja za gradnjo oziroma po izteku veljavnosti dovoljenja za gradnjo zahtevati njeno vračilo.
O vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti po tem členu in napačno plačanih ali preplačanih odškodninah odloča v upravnem postopku organ iz prvega odstavka tega člena na zahtevo investitorja ali po uradni dolžnosti. Kritje za vračilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti se zagotavlja iz namenskih sredstev državnega proračuna Republike Slovenije.
Podatke o zneskih plačanih odškodnin zaradi spremembe namembnosti in o površinah zemljiških parcel, za katere je bila plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti, organ iz prvega odstavka tega člena po pravnomočnosti dovoljenja za gradnjo vnese v prostorski informacijski sistem v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.
Zmanjšanje odmerjene višine nadomestila
Ne glede na 3.g člen ZKZ-C se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 70 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena ZKZ-C z boniteto od 1 do vključno 40 gradi:
– objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti;
– objekte s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih investitor je v celoti država ali lokalna skupnost.
Ne glede na 3.g člen ZKZ-C se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 10 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona gradi kmetijske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb.
Če objekt iz prvega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti ne bi več izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 30 odstotkov.
Če bi objekt iz drugega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti izpolnjeval pogoje iz prvega odstavka tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 60 odstotkov. Če objekt iz drugega odstavka tega člena zaradi nameravane spremembe njegove namembnosti ne bi več izpolnjeval pogojev iz tega člena, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 90 odstotkov.
Ne glede na določila tega zakona se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri za gradnjo objektov, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, ter za gradnjo objektov s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture, katerih investitor je država ali lokalna skupnost:
– v višini 30 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2011;
– v višini 50 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012;
– v višini 70 odstotkov od predpisane odškodnine iz 3.g oziroma prvega odstavka 3.i člena zakona, če investitor vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.
Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je odmerjeno nadomestilo mogoče zmanjšati s postopkom parcelacije (tu je potrebno upoštevati velikost minimalne gradbene parcele ter faktor pozidanosti zemlijšča) in spremembo bonitete zemljišča (na vrednost bonitetnih točk najbolj vplivata relief in globina zemljine). Kadar na parceli že stojijo obstoječi stanovanjski objekti, je mogoče problem reševati tudi z evidentiranjem stavb v zemljiškem katastru in določitvijo pripadajočega dvorišča, ki ima boniteto 0.
Priporočamo vam, da si preberete še sorodne vsebine temo odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč:
